»Zase in za vse želimo svetlejših časov in uspešnega premagovanja strahov in temine, ki sta nas zajeli v zadnjem obdobju.«

»vznemirja, provocira, ki vrednostne sisteme nenehno postavlja pod vprašaj, gledališča, ki subvertira nacionalno podstat in tradicijo, gledališča, ki ga ni strah ekscesa, užitka, trpljenja in svobodne ljubezni.«

»Zelo nas je bilo strah med korono, kaj se bo zgodilo, ampak se je kakovost spet vzpostavila. Vsa društva delajo na polno in kakovostno.«

»Tomu in Karolini ne preostane drugega, kot da premagata strah in se skupaj s Silvo in dirigentom Rozamundom odpravita naravnost v meglo.«

»Mogoče bomo v novi sezoni s predstavami znali osvetliti svoje napake in slabosti, se soočiti s strahovi in ohraniti upanje. Da se zamislimo, premislimo, se tudi nasmejemo in mogoče tudi prerodimo. Gledališče nikoli ni ponujalo rešitev in odgovorov, gledališče je prostor razmišljanja.«

»Strah je votel / znotraj njega počiva nov strah / večji / strah je sram / in sram je strah / da si manj kot drugi / da si odveč // to je največji strah / največji sram //z roko v roki se sprehajata / strah in sram / oba votla oba velika / oba v službi režima // premagaš ju / ko spoznaš: // naj jih bo sram! / naj jih bo strah!«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«

»Za gledališče je to izjemna pridobitev. Po 30 letih bomo pridobili tako gledališče, kot si ga je v načrtih zamislil arhitekt Vojteh Ravnikar.«

»Dostikrat se gledališče v javnem prostoru gleda kot nekaj, kar ni tako resno, zato se verjetno tudi ne jemlje tako resno. Pogosto so predstave zunaj, na ulici in trgih zabavne, komične, dostikrat lahko izpade, da ni veliko znanja za njimi in veščin, ampak da gre samo za lahkotno zabavo, obenem pa se na ulici zgodi marsikaj, tudi resne, družbenokritične predstave.«